Društva diabetikov Maribor in Zveza društev diabetikov Slovenije vabita na 18. športno rekreativno srečanje diabetikov Slovenije
ki bo v soboto 25. maja 2013 v Dvorani Tabor, Koresova ul. 7, Maribor
8.30 – 9.30prihod in sprejem udeležencev
9.30 – 10.00otvoritev in kulturni program
10.00 – 13.00 športne aktivnosti
12.30 – 14.00kosilo
13.00 – 15.30družabno srečanje
15.30podelitev pokalov in medalj
Športne aktivnosti:
Kegljanje – ženska in moška konkurenca – posamezno in se tekmuje 15 lučajev na polno in 15 lučajev na čiščenje.
Namizni tenis - ženska in moška konkurenca – posamezno, na 2 dobljena niza.
Rusko kegljanje ( Kegljanje s kroglo na vrvici) - Ekipo tvorijo 4 tekmovalci in rezerva.
Vsaka ekipa ima 5 metov na polno in 5 metov na čiščenje.
Pikado – ženska in moška konkurenca – posamezno. Vsak tekmovalec ima 3 mete v 7 krogih.
Pohodi – Ogled znamenitosti mesta Maribor - krajši
Pohod na Pohorje (2 uri hoje, pohodni čevlji in palice)- daljši
Prispevek za malico, kosilo inspomin na srečanje je 15,00 €. Prispevek prosim nakažite najkasneje do 15. 5. 2013 na TRR: 041730001121320, sklic: SI0018.
Prijave udeležencev in tekmovalcev sprejemamo do 15. 5. 2013 .
Do 30. 4. 2013 nam sporočite okvirno število udeležencev.
Tekmovalci, ki bodo sodelovali v športnih aktivnostih morajo izpolniti prijavnico (prijavnice v prilogi). Izpolnjene prijavnice pošljete na naslov društva ali po e- pošti:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
.
Dodatne informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali elektronskem naslovu društva in sicer od pon., tor., čet.,pet. od 8-12 ure in v sredo od 12.15 -16.15 ure.
Vsi udeleženci in tekmovalci morajo biti člani društva in sodelujejo na lastno odgovornost.
Predsednik organizacijskega odbora Predsednik društva
Mirko TopoloveIvan Hrastnik
gsm: 041 695202
Normal 0 21 false false false SL X-NONE X-NONE
KAKO PROTI GRIPI IN PREHLADU ?
-
Sezonska gripa, ki se v izbruhih pojavi skoraj vsako jesen in zimo, je znana že več desetletji. Gripa je akutno virusno obolenje dihal. Obstajajo trije tipi virusa gripe. Pomembnejša sta A in B, ki povzročata epidemijo te sezonske gripe, medtem, ko tip C redkeje povzroča bolezen.
-
BOLEZENSKI ZNAKI:
Za sezonsko gripo je značilen nenaden pojav bolezenskih znakov. Čas od okužbe do pojava kliničnih znakov navadno traja od enega do štirih dni, v povprečju pa dva dni. Nenadno se pojavijo znaki kot so: glavobol, visoka vročina nad 38°C, tresavica, suh kašelj, bolečine v mišicah in kosteh, slabost in izguba apetita. Dihalni znaki, kot so izcedek iz nosu, zamašen nos in boleče žrelo, se sicer pojavijo, vendar so v prvih štirih dneh prekriti s sistemskimi znaki. Kašelj, se iz suhega spremeni v produktivnega, z manjšimi količinami sluzi, lahko pomešano z gnojem. Ko telesna temperatura pade in se dihalni znaki omilijo, lahko kašelj in slabost trajata še teden ali dva.
Gripa je pogostejša pri otrocih, pri odraslih s kroničnimi srčnimi in dihalnimi obolenji, pri nosečnicah, otrocih in imunsko oslabljenih posameznikih se lahko razvije tudi pljučnica.
-
ŠIRJENJE OKUŽBE:
Virus gripe se prenaša s kužnimi kapljicami, ki jih okuženi in oboleli širi s kihanjem, kašljem, glasnim govorjenjem in posrednim stikom. Če nismo previdni, lahko virus, ki na površini zdrži tudi nekaj ur, z rokami prenesemo v usta, ter na sluznice nosa in oči.
PREPREČEVANJE ŠIRJENJA OKUŽBE:
Cepljenje je pri preventivi gripe primarnega pomena. Posebno pomembno je za ljudi z večjim tveganjem za resne zaplete gripe.
To so predvsem :
- oskrbovanci v domovih starejših,
- ljudje s kroničnimi boleznimi,
- vsi, ki so izpostavljeni večji možnosti okužbe, zdravstveni delavci, učitelji,vzgojitelji, otroci v vrtcih in šolah...)
Prav tako so pomembni preprosti higienski ukrepi, s katerimi zaščitimo sebe in druge.
- redno umivanje rok in obraza
- uporaba papirnatih robčkov
- izogibajmo se rokovanju
- uporaba zaščitne higienske maske
KAKO UKREPAMO, KO ZBOLIMO?
Upoštevajmo ukrepe, ki preprečujejo širjenje okužbe, poleg tega pa upoštevajmo še naslednje.
- izogibajmo se naporu in počivajmo
- veliko pijemo tople napitke, da preprečimo izsušitev
- smo pozorni na zdravstvene težave zaradi katerih je treba obiskati zdravnika.
KDAJ MORAMO NUJNO POISKATI ZDRAVNIŠKO POMOČ?
Če posumimo, da so nastopili zapleti, kot so
- pljučnica ali vnetje mišic,
- zvišana temperatura ne pade, kljub zdravilom pet dni in več,
- težko dihamo in nas boli v prsih.
- smo pretirano zaspani, zmedeni ali manj odzivni,
- kronične bolezni se poslabšajo,
-
ZDRAVLJENJE
Sezonska gripa, ki poteka brez zapletov zdravimo simptomatsko (blažimo kašelj, znižujemo visoko vročino s sirupi za blaženje kašlja...) in ni treba takoj k zdravniku. O težavah se posvetujemo tudi po telefonu. Težave si skušamo lajšati z zdravili, ki jih dobimo v lekarni brez recepta. Za zniževanje zvišane telesne temperature in blažitev bolečin v mišicah je najbolj varen paracetamol, saj povzroča najmanj neželenih učinkov. V lekarnah ja na voljo v obliki tablet, sirupa za otroke in zrnc za pripravo toplega napitka. Izbereta pa lahko tudi kombinirano zdravilo, ki poleg paracetamola vsebuje še druge učinkovine, ki delujejo na več simptomov, hkrati znižuje temperaturo, blažijo bolečine, zmanjšajo izcedek iz nosu in pomirijo dražeč kašelj.
Zdravljenje je najbolj učinkovito v prvih dneh, saj so takrat znaki najizrazitejši. V lekarnah vam farmacevt zna svetovati pravilno izbiro samozdravljenja in kdaj obiskati zdravnika. Zdravila, ki jih dobite v lekarni so varna in učinkovita pomoč pri lajšanju simptomov gripe.
Pred nami sta zima in mraz, ki sta za nekatere čas številnih radosti, za druge pa lahko predstavljata čas z mnogimi težavami in nadlogami. Ti so predvsem starejši ljudje, kronični bolniki, bolniki z duševnimi motnjami, invalidi... Kljub zdravilom za lajšanje vsakodnevnih težav in obvladovanju kronične bolezni, zaznavajo in občutijo, da se njihovo telo prepočasi odziva na nižje temperature. To sicer poizkušajo omiliti tudi z ustreznim oblačenjem in primerno prehrano, pa vseeno občutijo, da telo v hladnih razmerah deluje drugače.
Ogrevalni »mehanizmi« v telesu se vključijo, ko zaznajo, da se telo ohlaja in poskrbijo, da se telesna temperatura giblje okrog 36 - 37°C, s tem ,da se tvori telesna toplota (drgetanje) oz. da telo oddaja odvečno toploto, ko se pregreje (povečano potenje). Zahtevnejša telesna dejavnost v mrazu (športne aktivnost, naporna hoja, fizično delo, kidanje snega, priprava drv,...) pa pomenijo komplikacije prilagoditvenega mehanizma za zadrževanje ali oddajanja toplote. In če smo ob tem še preveč oblečeni, lahko tudi v mrazu »zakuhamo«. Mehanizem termo regulacije je tako oslabljen in ohromljen, kar ima lahko za posledico podhladitev, če se po naporu ne zaščitimo z obleko ali umaknemo v topel prostor. Podhladitev pa je šok za telo in pripomore k oslabitvi imunskega sistema (slabša odpornost proti boleznim) mnogim poslabšanjem kroničnih bolezni in poškodbam gibalnega aparata. Zakrčene in hladne mišice in tetive, se poškodujejo, bolj ranljivi so tudi sklepi in kosti.
Zaradi podhladitve telesa se upočasnijo miselni procesi (težje ocenimo trenutno situacijo, prehod čez cesto, dolžino poti do doma, resnost situacije) in ne ukrepamo primerno.
Starejši ljudje in kronični bolniki počasneje »proizvajajo« telesno temperaturo zaradi počasnejše presnove, manjše telesne aktivnosti, neuravnovešene prehrane in stranskega učinka nekaterih zdravil, oslabljen krvni obtok, ko imajo že težave s krčenjem in širjenjem krvnih žil, kar lahko pospešuje nastanek omrzlin. Omrzlina pa je poškodba dela telesa zaradi predolgotrajnega delovanja mraza na posamezne dele telesa. Največkrat so to prsti na nogah in rokah, nos, ušesa, brada. To povzroča bolečino, kasneje tudi izgubo občutka in sprememba barve prizadetega dela. Neugoden učinek mraza ni primerno blažiti z alkoholom ali drugimi snovmi, ki imajo bolj psihični učinek, kot ogrevanje in zabrišejo občutek mraza in znake podhladitve.
Kadar so temperature izredno nizke, svetujemo zadrževaje v zaprtih ogrevanih prostorih, ki jih večkrat na dan zračimo za kratek čas. Za gibanje zunaj pa topla in ne vlažna oblačila, pokrivalo, šal, rokavice, topla vodoodporna udobna obutev, ki naj omogoča varen korak. Sprehodi naj trajajo krajši čas, kot takrat, ko so temperature višje, izogibajmo se ledenim površinam, slabo prehojenim potem in stopnicam. Še enkrat bi poudarila pokrivala, saj ščitijo pred podhladitvijo glave, ob enem pa ohranjamo razumno presojo raznim nepredvidenim situacijam, na katere naletimo na sprehodu.
Telo tudi pozimi potrebuje več tekočine. Na mrazu tekočino izgubljamo skozi dihala, ko se ogreva mrzel zrak, ki ga vdihavamo. Dehidracija lahko še poslabša prekrvavitev oddaljenih delov telesa (prsti na nogah in rokah...) in zato se še hitreje razvijejo ozebline. Če smo izsušenim so bolj občutljive tudi sluznice za poškodbe zaradi mraza, srečanje z virusi in drugimi povzročitelji bolezni, za poškodbe, kar se navadno konča z boleznijo (prehlad, dražeč kašelj, pljučnica, težave pri požiranju, pekoče oči,...). Izsušena sluznica nastane tudi , ko se zadržujemo v neprimerno ogrevanih prostorih, (preveč ogreti) zato ne pozabimo na uživanje tekočine (čaji, voda, sadni sokovi,...) preko celega dne, tudi ponoči, če imamo prostor ogret. Napitki naj bodo topli, ne prevroči ne premrzli. Pripravimo jih v termos steklenici, da ni potrebno pogrevati vsakič znova. Alkohol nam daje lažen občutek ogretosti, saj se bolj prekrvavi le sluznica v želodcu, oddaljeni deli telesa, kot so roke, noge, glava, pa so manj prekrvavljeni in zato je večja verjetnost za negativne učinke mraza.
Bodimo pa pozorni do starejših ljudi, kroničnih bolnikov, invalidov, ki živijo sami v naši okolici, kako je z njimi, če rabijo pomoč pri dnevnih opravilih, kakšno je njihovo počutje in če so varni pred škodljivimi vplivi mraza, ali rabijo zdravstveno pomoč. Ponudimo jim našo pomoč in možnost, da nas pokličejo, če so v težavah. Občutek varnosti v bivalnem okolju odžene marsikatero težavo, še preden se pojavi.
Naj nam zasnežene poti okrog našega doma ne povzročajo skrbi, ampak naj bo lep zimski dan tudi za nas nov vir dobrega počutja, tudi kadar moramo od doma.
