Leto je naokoli in spet se diabetiki gorenjskih društev družimo na priljubljenem pohodu v okolici Škofje Loke. Po dveh slikovitih pohodih na Stari vrh in Sv. Urbana smo se tokrat odločili za začetek poti kar v Škofji Loki, ki jo bomo nadaljevali v smeri proti Crngrobu. Za marsikoga bi bilo zanimivo, da bi se sprehodili po srednjeveškem mestnem jedru pod mogočnim gradom, kjer sta se razvila Mestni trg ali Plac in nižje Spodnji trg ali Lontrg,

Pa to prihranimo za kdaj drugič, da boste imeli še en razlog več, da se vrnete v naše mesto.

Pot nas bo vodila v smeri božjepotne cerkve v Crngrobu, ki je eden največjih in najlepših umetnostnih spomenikov gotske dobe na Slovenskem. Nastajala je v več obdobjih in je prava zakladnica poslikave in opreme.

Človek se vpraša, kaj se je takrat stvarniku pripetilo, da je na ta majhen košček poti stresel toliko lepote, toliko lepega cvetja na travnikih ne najdeš povsod, omamen je vonj po sveže pokošeni travi, ki nas spominja na čase, ko smo še ročno pospravljali seno in nabirali zdravilne rastline . Raj brez konca in se ne naveličaš hoditi in ga opazovati, kajti vsak korak je nov košček » nebes« . Pa nekaterim , škoda, vse to poklonjeno , skoraj nič ne pomeni . Le tisto pehanje za zemeljsko kramo šteje!

Pa ima hoja in gibanje v naravi toliko zdravilnih učinkov, poiskati ga moramo v svoji bližini, potrebo je le stopiti v udobne čevlje in obleko, in se podati občudovat lepote narave in sprejeti zavedanje, da prijetna utrujenost, zadihanost, klepet med hojo, srečanje znanih in neznanih pohodnikov napolni naše telo z zdravo energijo , da lahko vse zamujeno delo nadoknadimo.

Mogoče nam uspe, da izgubimo kakšen kilogram, zagotovo pa pospešimo presnovo, kar je za diabetike zelo poglavitno, in predihamo pljuča. Pohodne palice nam bodo ne le v breme ampak pripomoček za istočasno boljše gibanje rok.

Ker pa je že prava poletna vročina, ne pozabimo na pitje tekočine, vendar ne šele takrat, ko žejo začutimo, ampak po požirkih že prej. Glavo zaščitimo s pokrivalom, na kožo pa nanesimo zaščitno kremo proti sončnim opeklinam, da ne bo glavobola in skeleče opečene kože ob vrnitvi domov. Najbolj prijetna je hoja v zgodnjih jutranjih urah ali pa zvečer, ko vročina pojenja, čez dan pa se zadržujmo, v prijetni senci in ne počnimo napornih opravil.

Letos se vam zaradi drugih obveznosti ne morem pridružiti, prepričana sem, da vam bo lepo in da boste ob koncu pohoda rekli, hvala ti narava za to lepoto, zdaj smo srečni, če gremo takoj domov smo zmagali…Kako je lep ta svet, ljudje…

Naj bo tudi druženje ob koncu pohoda živahno in zabavno, saj v življenju štejejo le lepi trenutki, ki nam polepšajo dneve, ko smo doma. SREČNO IN LEP POZDRAV!

Bernarda Lukančič