Dobrač – podrta gora in ‘štehvanje’

Zdaj na Dobrač ne hodimo več z njegovega vznožja, temveč se iz Beljaka nanj peljemo po gorski cesti, speljani leta 1964.

Odhod v soboto, 12. septembra 2015 ob 7.00 uri iz avtobusne postaje v Šk. Loki.

Predviden program

Vožnja proti Beljaku, kjer se bomo usmerili na Beljaško panoramsko cesto (Villacher Alpenstrasse), ki nas bo pripeljala pod Dobrač. Pisalo se je leto 1348, ko se je ob silovitem potresu v Ziljsko dolino zrušilo skalovje z Dobrača, mogočnega masiva, ki ga opazimo tako s Karavank kot z Julijcev. Še danes so dobro vidne posledice potresa, ki je spremenil tudi strugo Zilje, ki je takrat poplavila dobršen del doline. Ceste je skoraj 20 kilometrov in pripelje na Rosstratte, na nadmorsko višino 1732 metrov, kjer je parkirišče in planinsko gostišče.

Prosto za samostojne oglede in razglede na Julijce, Karnijske Alpe, Visoke Ture z najvišjim Velikim Klekom /Grossglocknerjem, postanek v gostišču ali krajši sprehod.

Spust v dolino in nadaljevanje vožnje po Ziljski dolini. Ustavili se bomo v Bistrici, natančneje pri družini Druml, ki ohranja spomin na star običaj ‘štehvanja’. Najprej bomo imeli kosilo v gostišču Stara pošta, ki stoji tam, kjer je moralo stati, da ni mogel mimo nihče, ki ga je pot pripeljala po Ziljski dolini z vzhoda proti zahodu ali nazaj, ne da bi opazil roko, ki jo tam bog ven moli.

Sledi predstavitev ‘štehvanja’ (nemško: Kufenstechen), ki je stara ljudska fantovska igra, ki se je ohranila na južnem avstrijskem Koroškem, v Ziljski dolini, vse do danes. Igra poteka tako, da se v tla zabije lesen drog, na katerega se povezne lesen sodček obit z leskovimi obroči. Fantje nato jezdijo mimo v ziljski narodni noši na noriških kobilah in zbijajo sodček s posebnimi kovinskimi kiji. Nato med ježo lovijo te obroče, na koncu pa trikrat jezdijo za nagradni venec. Po končani igri sledi še ples, ko fantje peljejo dekleta, oblečene v barvite in dragocene Ziljske noše, na rej pod lipo. Ples spremljajo pesmi v slovenskem in nemškem jeziku.

Sledi vožnja proti Trbižu, mimo Rateč do Mojstrane, kjer si bomo ogledali Planinski muzej. V njem se prepletajo zgodovinska pričevanja o začetkih in razvoju slovenskega planinstva in gorništva z aktualnimi dosežki Slovencev v domačih in tujih gorah. S svojim poslanstvom Slovenski planinski muzej neguje tradicijo in vrednote gornikov ter vzgaja mlade v duhu ljubezni do gora in spoštovanja do ohranjanja gorskega sveta.

Cenik

35 oseb                                      30 oseb

43,00 EUR                              45,00 EUR                          

Za nečlane Društva diabetikov Škofja Loka je 3€ doplačila.

V ceno sta vključena tudi malica in kosilo.

Prijave do srede, 9. septembra 2015:

• v pisarni društva 051 486 462 (Irena Terkaj)
• Majda Jereb 041 999 301
• Tanja Oblak po 15. uri 031 675 494