Dobrač – podrta gora in ‘štehvanje’
Zdaj na Dobrač ne hodimo več z njegovega vznožja, temveč se iz Beljaka nanj peljemo po gorski cesti, speljani leta 1964.
Odhod v soboto, 12. septembra 2015 ob 7.00 uri iz avtobusne postaje v Šk. Loki.
Predviden program
Vožnja proti Beljaku, kjer se bomo usmerili na Beljaško panoramsko cesto (Villacher Alpenstrasse), ki nas bo pripeljala pod Dobrač. Pisalo se je leto 1348, ko se je ob silovitem potresu v Ziljsko dolino zrušilo skalovje z Dobrača, mogočnega masiva, ki ga opazimo tako s Karavank kot z Julijcev. Še danes so dobro vidne posledice potresa, ki je spremenil tudi strugo Zilje, ki je takrat poplavila dobršen del doline. Ceste je skoraj 20 kilometrov in pripelje na Rosstratte, na nadmorsko višino 1732 metrov, kjer je parkirišče in planinsko gostišče.
Prosto za samostojne oglede in razglede na Julijce, Karnijske Alpe, Visoke Ture z najvišjim Velikim Klekom /Grossglocknerjem, postanek v gostišču ali krajši sprehod.
Spust v dolino in nadaljevanje vožnje po Ziljski dolini. Ustavili se bomo v Bistrici, natančneje pri družini Druml, ki ohranja spomin na star običaj ‘štehvanja’. Najprej bomo imeli kosilo v gostišču Stara pošta, ki stoji tam, kjer je moralo stati, da ni mogel mimo nihče, ki ga je pot pripeljala po Ziljski dolini z vzhoda proti zahodu ali nazaj, ne da bi opazil roko, ki jo tam bog ven moli.
Sledi predstavitev ‘štehvanja’ (nemško: Kufenstechen), ki je stara ljudska fantovska igra, ki se je ohranila na južnem avstrijskem Koroškem, v Ziljski dolini, vse do danes. Igra poteka tako, da se v tla zabije lesen drog, na katerega se povezne lesen sodček obit z leskovimi obroči. Fantje nato jezdijo mimo v ziljski narodni noši na noriških kobilah in zbijajo sodček s posebnimi kovinskimi kiji. Nato med ježo lovijo te obroče, na koncu pa trikrat jezdijo za nagradni venec. Po končani igri sledi še ples, ko fantje peljejo dekleta, oblečene v barvite in dragocene Ziljske noše, na rej pod lipo. Ples spremljajo pesmi v slovenskem in nemškem jeziku.
Sledi vožnja proti Trbižu, mimo Rateč do Mojstrane, kjer si bomo ogledali Planinski muzej. V njem se prepletajo zgodovinska pričevanja o začetkih in razvoju slovenskega planinstva in gorništva z aktualnimi dosežki Slovencev v domačih in tujih gorah. S svojim poslanstvom Slovenski planinski muzej neguje tradicijo in vrednote gornikov ter vzgaja mlade v duhu ljubezni do gora in spoštovanja do ohranjanja gorskega sveta.
Cenik
35 oseb 30 oseb
43,00 EUR 45,00 EUR
Za nečlane Društva diabetikov Škofja Loka je 3€ doplačila.
V ceno sta vključena tudi malica in kosilo.
Prijave do srede, 9. septembra 2015:
OBVESTILO
BO V SOBOTO, 30. MAJA 2015 OB 9:30 URI V KOČEVJU
(prijave udeležencev od 8:30 do 9:15 ure)
Prijave zbiramo do 4. maja 2015 v pisarni društva,
ker moramo Društvu diabetikov Kočevje posredovati število udeležencev po posameznih aktivnostih in do 9. maja 2015 vplačati po 15€ na osebo.
(več si lahko preberete priloženem vabilu, ki ga je poslalo Društvo diabetikov Kočevje)
PRISPEVEK ZA UDELEŽBO NA SREČANJU JE
20 – 25 udeležencev: 27 € na osebo
za več kot 25 udeležencev: 24 € na osebo
V ceni je vključeno: sendvič, voda, prijavnina (vključno s kosilom) in avtobusni prevoz.
Predvidena ura in kraj odhoda: 6:45, Mercator Podlubnik
6:50, Avtobusna postaja Škofja Loka
Tanja Oblak
predsednica
Ob svetovnem dnevu diabetesa, 14. novembru, po svetu osvetljulejo pomembne objekte z modro barvo. V Škofji Loki je letos modro osvetljen grad.
14. november
Že tradicionalno smo se diabetiki konec avgusta zbrali na srečanju v Poljanski dolini, natančneje v Vinharjih.
Pot nas naj bi vodila skozi Poljane, Hotovljo in mimo Bukovega vrha do Vinharjev. Zaradi polaganja asfalta je bil del ceste popolnoma zaprt za promet. Vsi nestrpni smo se v koloni podali do Gorenje vasi, Todraža in naprej do cilja. Malo smo se ušteli, saj je bilo del ceste zaradi slabega vremena tako slab, da smo že drogič obrnili in poiskali tretjo pot, ki nas je pripeljala do cilja.
Z malo zamude smo pričeli s programom. Najprej meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. Rezultati so bili vzpodbudni le tu pa tam bo potrebno še malo popraviti.
Župan Milan Čadež nam je pripravil dobrodošlico in povedal nekaj vzpodbudnih besed. Kar zaklepetali smo se z njim. Zaradi obveznosti je še pred kosilom odšel.
Sledile so družabne igre, ki so popestrile deževno soboto. Po kosilu smo se pozno popoldan razšli z lepimi spomini in sklepom, da se prihodnje leto zopet srečamo vendar v lepšem vremenu.
Marko
Marko Proj
DRUŽENJE OB SVETOVNEM DNEVU STAREJŠIH