V mojem zadnjem prispevku sem vam opisala, kako lahko z redno vadbo in gibanjem pripomoremo k boljšemu telesnemu in duševnemu počutju, obenem pa zmanjšamo bolezenske tegobe, ki nam kdaj pa kdaj zagrenijo dan ali cel teden.
Nisem imela namena, da bi kar naenkrat morali postati športniki z vrhunskimi rezultati, ki bi jih dosegali na tekmah in maratonih. Kar spomnite se, da ste v svojem življenju marsikdaj premagovali v hoji dolge razdalje: ( hoja v šolo, v službo, ko še ni bilo prevozov,…). Da ste zmogli težja fizična dela, da so obremenitve trajale včasih daljše časovno obdobje, pa niste imeli občutka pretirane onemoglosti, ampak prijetno utrujenost, za katero čez par dni niste vedeli. Vaše telo se je po naporu hitro opomoglo in bilo pripravljeno na nove podvige. Dobro počutje vam je dajalo samozavest, kaj vse zmorete.
V nekem življenjskem obdobju radi opustimo težje obremenitve: ( bolezen, služba, družina…) in kar čutimo, da nam zmanjkuje kondicije za vsakodnevna opravila in dela. Takrat pa nam niti na kraj pameti ne pride, da bi si vzeli čas za ponovno okrepitev telesnih moči z redno vadbo in gibanjem. Ker tistega dobrega fizičnega počutja ne moremo povrniti s kratkotrajnimi obremenitvami, raje prezgodaj odnehamo. Spomnite se, kako hitro nam poide moč v roki ali nogi, ko je bila po poškodbi v mavcu in koliko razgibavanj in ponavljanja gibov naredimo, da ud povrnemo v prejšnje stanje, da smo spretni pri hoji in delu.
Res si moramo pogosto priklicati iz spomina tiste prijetne občutke po prehojeni poti, po opravljenem delu, ki so z nami še dolgo časa. Taki občutki nam vlivajo samozavest in radi se bomo še in še ukvarjali s takimi aktivnostmi. Ker pa se z leti naše zmogljivosti zmanjšujejo, tega ne smemo spregledati, ker bomo za enako prehojeno pot porabili več časa. Ampak, če pot še zmoremo, nam mora biti to pozitivno vodilo za vnaprej, da ne odnehamo. Tudi kronične bolezni, poškodbe in operacije so lahko vzrok za pešanje moči, gibljivosti in vzdržljivosti, vendar pa prav z redno vadbo in hojo zmanjšujemo zgodnje zaplete in težave, ki jih pričakujemo pri kroničnih boleznih: (pri saldkorni bolezni, revmatičnih težavah, boleznih srca in ožilja…), če do njih že pride, naj pride čim kasneje ne po 5 letih bolezni, ampak šele po 10 letih!!! ali še kasneje.
Ko sem priporočila vključevanje v skupinsko vadbo, izvajajte vaje po svojih zmožnostih, hitrost prilagodite sebi, posebno, če ste starejši. Prav v skupini se naučimo pravilnega izvajanja vaj. Vedno imejmo pred seboj misel, kako smo še uspešni, pokažimo zadovoljstvo nad svojimi sposobnostmi in ne, da se imamo za najslabše in najmanj razgibane. Negativne misli nam jemljejo samozavest in motivacijo za nadaljno aktivnost. Bodimo aktivni kadarkoli in kjerkoli je to mogoče. S tem pokažemo, da sprejemamo odgovornost za lastno zdravje. Bodimo pa previdni, da se pri izvajanju dnevnih aktivnosti izognemo padcem in zlomom ali poslabšanju kroničnih bolezni, ki nas pestijo.
Kakršenkoli izgovor že imate, da ne morete postati takšni, kot si želite, pomislite, da obstaja marsikdo, ki je imel enak problem, pa ga je premagal, zakaj ga nebi tudi vi!!!
Žiri, 21.04. 2010 Bernarda Lukančič