Napotki za ravnanje v mrzlem vremenu

V Sloveniji povzročajo zdravstvene težave zlasti huda vročina poleti in hud mraz pozimi. Vremenskim vplivom so še posebej izpostavljene nekatere skupine prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov pa lahko zmanjšamo tveganje za nastanek zdravstvenih težav.

MRAZ POGOSTEJE PRIZADENE NEKATERE SKUPINE LJUDI:

–         otroke do 4. leta starosti,

–         starejše po 75 letu,

–         nekatere kronično obolele osebe,

–         ljudje z duševnimi motnjami,

–         ljudje, ki opravljajo delo na prostem,

–         ljudje, ki živijo v neustreznih bivalnih prostorih in brezdomci.

MRAZ LAHKO POVZROČI:

Podhladitev telesa, ko telo v hladnem okolju izgublja telesno toploto hitreje, kot jo proizvaja. Prenizka telesna temperatura upočasni mišljenje in povzroči težave z gibanjem, zato je še posebej nevarna, saj se oseba pogosto ne zaveda resnosti razmer in zato ne ukrepa primerno in pravočasno.

Omrzlina je poškodba dela telesa zaradi zmrznjenja. Povzroči bolečino, kasneje izgubo občutka in spremembo barve prizadetega dela. Največkrat omrznejo nos, uhlji, brada ter prsti rok in nog, pri moških tudi spolovilo.

KDAJ SMO ŠE POSEBEJ IZPOSTAVLJENI NEUGODNIM UČINKOM MRAZA?

–         Podhranjenost. Telo za vzdrževanje telesne temperature potrebuje veliko energije, zato je pomemben vnos hranil.

–         Pretiran telesni napor. Zmeren telesni napor je koristen, saj povečuje nastanek telesne toplote, pretiran napor pri nizkih temperaturah pa lahko povzroči zdravstvene težave.

–         Uživanje alkohola in drugih snovi s psihičnimi učinki. Obstaja nevarnost, da ne občutimo mraza in ne zaznamo znakov podhladitve.

–         Starejši ljudje počasneje proizvajajo toploto zaradi počasne presnove in manjše telesne aktivnosti.

–         Dojenčki pod 1 letom starosti hitreje izgubljajo toploto, manj učinkovito jo proizvajajo.

–         Ljudje, ki imajo težave s krvnimi žilami in ostalim krvnim obtokom, so bolj izpostavljeni nastanku omrzlim

KAKO LAHKO PREPREČIMO ZDRAVSTVENE TEŽAVE, KI NASTANEJO ZARADI MRAZA?

Kadar so temperature izredno nizke in še posebej, če piha tudi veter, se zadržujmo v zaprtih ogrevanih prostorih. Zunaj bodite čim krajši čas in upoštevajte naslednja navodila:

–         Oblecite se v topla oblačila in poskrbite, da niso vlažna. Nosite pokrivalo, šal, rokavice in nepremočljivo obutev. Volnena in svilena oblačila ter  oblačila iz nekaterih umetnih materialov so toplejša od bombaža. Vrhnje oblačilo naj ne prepušča vetra. Poskrbite, da so oblačila suha, kajti vlažna hitreje ohlajajo telo. Tudi potenje hitro odvaja telesno temperaturo, zato bodimo pozorni, da nam ni prevroče.

–         Če vas mrazi, pojdite v topel prostor. Mrazenje je pomemben znak, da telo izgublja toploto.

–         Če imate kronično srčno obolenje, povišan krvni tlak, astmo ali kronično obstruktivno bolezen, se izogibajte telesnim naporom. Mraz pomeni dodatno obremenitev za srce in lahko povzroči poslabšanje astme in kronične obstruktivne bolezni. Če morate opravljati telesno aktivnost : (odstranjevanje snega, daljša hoja,..) se toplo oblecite in delo opravljajte počasi.

–         Če imate zdravila (olajševalce pri astmi,…) jih nosite s seboj,

–         Izogibajte se ledenim površinam. Zelo so pogoste poškodbe zardi padcev na poledenelih poteh, stopnicah ali cestah.

–         Poskrbite za varnost med rekreacijo  izven doma, kadar se odpravljate na izlet, obvestite sorodnike ali prijatelje. Bodite primerno opremljeni, premišljeno načrtujte izlet in se izogibajte preutrujenosti. Ne uživajte alkohola.

–         Če ste starejši od 65 let, redno preverjajte temperaturo v vašem domu, preverit pri starejših sosedih in znancih, če so njihova stanovanja primerno ogrevana.

–         Dojenčki ne smejo spati v prehladnih prostorih. Oblečeni naj bodo v topla oblačila, in zagotovite primerno temperaturo prostora.

Preprečevanje zdravstvenih težav je najboljši način ohranjanja zdravja v izrednih vremenskih razmerah. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v izrednih vremenskih razmerah lahko zmanjšamo tveganje za nastanek vremensko pogojenih težav .

Vir: WHO: http:/www. euro. who. int/

Bernarda Lukančič