Ko so se v maju dvignile dnevna temperature od 15 – 20°C, smo bili navdušeni, da bomo končno lahko odložili zimska oblačila in začeli z deli na vrtu, odšli na sprehod,… Toplota nam je prijala. V maju pa so se dnevne temperature dvignile na povprečje junijskih in poletnih. Noči in jutra so bila še prijetno sveža, preko dneva pa se je ogrelo do 30°C in več. Take hitre otoplitve pa imajo tudi negativne učinke, posebno nekatere skupine ljudi to težje prenašajo, kot druge. Najbolj občutljivi so najmlajši in najstarejši, ter bolniki in nepokretni oziroma slabo pokretni. Zato je prav, da spregovorimo o nekaterih priporočilih, da se izognemo nepotrebnim zdravstvenim težavam.

Kronični bolniki in starejše osebe pa lahko čutijo posledice toplotnega udara, ki pa jih s pravilnim ravnanjem lahko ublažimo ali celo preprečimo.

Pregretje nastopi, ko se telo pregreje zaradi notranjih ali zunanjih vzrokov.

NOTRANJI VZROKI: velika mišična aktivnost (delo v vročini, športni napori, naporna hoja,…). Vročina in pregretje zaradi bolezenskega dogajanja v telesu: (prebolevanje akutnih ali kroničnih bolezni, ki jih spremlja vročinsko stanje, stanje po poškodbah, operaciji ipd.)

ZUNANJI VZROKI: Vroče okolje kjer se nahajamo, delavno mesto, čakalnice, dvorane, cerkev, visoka dnevna temperatura, pretopla obleka, pokrivalo, sintetični materiali,…

Možgani skušajo ohladiti pregreto telo s potenjem in močnejšo prekrvavitvijo kože, da telo začne oddajati več toplote. Kadar pa to ni zadosti, se telo začne pregrevati.

-Začetni simptomi: občutek izčrpanosti, pregretja, žeja, krči večjih mišičnih skupin. Vzrok je tudi pomanjkanje vode v telesu- dehidracija- kot tudi izguba soli, ki nastane zaradi povečanega potenja.

– Vročinska sinkopa: Kratkotrajna izguba zavesti pregretega bolnika, zaradi padca krvnega tlaka. To stanje je kombinacija večih dejavnikov:

Dehidracija, razširjene žile zaradi boljšega oddajanja telesne toplote, podtlak v možganih (refleksi žil pri starih in srčno-žilnih bolnikih, kjer se žile ne odzivajo na padec RR s krčenjem), učinek zdravil za znižanje RR.

–      vročinska izčrpanost: nastopi ob stopnjevanju dehidracije in ali zaradi izgube soli pri pregretem bolniku. Splošni oslabelosti in glavobolu se pridruži še slabost in bruhanje, razsodnost bolnika postane omejena (še kar nadaljuje z delom, hojo, ne odloži odvečne obleke, ne spomni se, da bi pil,…).Termo regulacijski sistem še deluje in se telesna temperatura ne dvigne čez 40°C.

–      Vročinski kolaps: ogroženo je življenje, termo regulacijski mehanizem odpove, temperatura se dvigne čez 40°C, prisotna je tresavica, krči, motnje zavesti in ravnotežja, zmedenost, halucinacije, globoka nezavest.

–

–      PRVA POMOČ

–      V vseh primerih poizkušamo preprečiti nadaljnje segrevanje telesa (namestimo ga v senčen, hladen zračen prostor) V primeru vročinske kapi je nujna čim prejšnja medicinska pomoč. Med čakanjem ga slečemo, močimo z mlačno vodo, na mesta velikih žil (dimlje, pod pazduho) namestimo hladne obkladke.

–      Pri manj hudi obliki pregretja je telo samo sposobno znižati temperaturo, pomagamo z namestitvijo v hladen prostor, odžejanjem s hladnimi pijačami- voda, čaj. Poleg vode nadomeščamo tudi izgubljeno sol, tako, da v 1. liter vode damo 8 žličk sladkorja in 1 žličko soli, okus lahko izboljšamo z dodatkom limoninega ali oranžnega soka.

–      Bolnikom z motnjami zavesti grozi zadušitev s hrano ali pijačo, zato jim ne dajemo ničesar v usta, potrebna je zdravniška pomoč v obliki infuzije.

-Izogibajmo se gibanju na prostem med 10. in 17. uro, torej naj se starejši ljudje, bolniki in otroci zadržujejo doma v prezračenih prostorih, na senčni strani vrta, v parku,… Prostore zračimo zjutraj in zvečer pred spanjem.

– Zdravi ljudje naj zaužijejo dnevno  2-3 l tekočine, kar pa ne drži za srčno-žilne bolnike, ker bi preveč obremenili srce, zato se naj posvetujejo z zdravnikom, ki bo svetoval, kako prilagoditi ostalo terapijo.

– oblačila naj bodo lahka, ohlapna, zračna, iz naravnih materialov, obvezno nosimo zaščitno pokrivalo.

– hrana naj bo lahka, manj kalorična, manjši obroki večkrat na dan. Posebej so priporočljivi sveže sadje in zelenjava. Manj kalorična hrana bo povzročila manj izgorevanja kalorij in se s tem manj ogrevamo. Tople

jedi zaužijemo zjutraj in zvečer. Osvežijo jogurti, skuta, mlačen čaj, nesladkan kompot, paradižnik, paprika, zelena solata, kumarice, lubenica, breskve, borovnice,…

Izogibajte se alkoholnim pijačam in kofeinskim napitkom, ki še dodatno širijo žile na periferiji in izhlapevanje tekočine  iz telesa, kar ima za posledico dehidracijo za daljši čas. Delujejo kot diuretik.

–      Klimatske naprave, ki so v vročini dobrodošle, uporabljajmo preudarno. Notranja temperatura naj ne bo nižja za več kot 5°C od zunanje. Priporočljivo je ohladiti prostor, ko se v njem ne nahajamo, ker se izognemo neprijetnemu pihanju hladnega zraka, kar ima lahko za posledico kihanje, prehlad, vnete oči, poslabšanje revmatičnih težav.

-razgret avtomobil dobro prezračimo, ohladimo že pred vožnjo, klima naj med vožnjo raje ne deluje, poslužujmo se parkiranja v garažnih hišah, kjer se vozilo ne segreje

– Občutek žeje ni zanesljiv znak pregretja, ko smo žejni smo že tudi rahlo dehidrirani, kar velja še zlasti za otroke in starejše, zato pijemo tudi če nimamo občutka za žejo, večkrat po požirkih.

– Starejši ljudje, dementni, duševni bolniki, nasploh bolniki imajo slabši občutek za žejo, zato jih moramo na pitje večkrat spomniti, ne ga spraševat ali ste žejni, temveč mu ponudimo pijači in ga spodbudimo: »Dajva popiti par požirkov čaja » . Ni dovolj, da mu samo prinesemo tekočino, videti moramo, da jo je res zaužil. Posledica pitja je tudi pogostejša uporaba WC, kar je za nekatere odveč, zato tekočino raje zlijejo v lijak!!

– Ker se v vročini bolj potijo, s potom izločajo tudi zaužita predelana zdravila, v prostoru, kjer se bolnik nahaja hitro začutimo slab zadah, zato je potrebna poostrene osebna higiena, pogostejše menjava osebnega in posteljnega perila.

– Pri ležečih, naj bo posteljnina lahka, zračna, mehka, samo rjuha ali večja brisača. Večkrat preverjamo, če jim je prevroče, osvežimo jih z mlačno vodo ali osvežilnimi robčki, da obrišemo obraz, roke trup. Kadar ohlajamo prostor »na prepih« ga pokrijemo, da ga ne zebe. Preverjamo

tudi količino zaužite in izločene tekočine, ko menjamo plenične predloge lahko hitro ocenimo, koliko je izločene tekočine. Če opazimo minimalni izločanje, povečamo dodajanje napitkov, ali pa se pogovorimo z zdravnikom, (infuzija ali bolnica).

–      V svoji bližnji okolici pa posvetimo večjo pozornost tudi osebam, ki živijo same ali so osamljene in preverimo, če nimajo v vročih dneh kakšnih zdravstvenih težav in poizkušamo najti zanje rešitve.

–      Poostrimo tudi higieno rok, površin kjer se hrana zaužije in prostorov, kjer se hrana pripravlja in shranjuje, tako se izognemo raznim prebavnim težavam.

Želim vam, da bi se kljub vročini počutili čim prijetneje in da bi obvladali vse neprijetnosti, ki jih lahko povzroči.

Bernarda Lukančič, junij 2010