DA NAM BO LEPO TUDI POZIMI

Pred nami sta zima in mraz, ki sta  za nekatere čas številnih radosti, za druge pa lahko predstavljata čas z mnogimi težavami in nadlogami. Ti so predvsem starejši ljudje, kronični bolniki, bolniki z duševnimi motnjami, invalidi… Kljub zdravilom za lajšanje vsakodnevnih težav in obvladovanju kronične bolezni, zaznavajo in občutijo, da se njihovo telo prepočasi odziva na nižje temperature. To sicer poizkušajo omiliti tudi z ustreznim oblačenjem in primerno prehrano, pa vseeno občutijo, da telo v hladnih razmerah deluje drugače.

Ogrevalni »mehanizmi« v telesu se vključijo, ko zaznajo, da se telo ohlaja in poskrbijo, da se telesna temperatura giblje okrog 36 – 37°C, s tem ,da se tvori telesna toplota (drgetanje) oz. da telo oddaja odvečno toploto, ko se pregreje (povečano potenje). Zahtevnejša telesna dejavnost v mrazu (športne aktivnost, naporna hoja, fizično delo, kidanje snega, priprava drv,…) pa pomenijo komplikacije prilagoditvenega mehanizma za zadrževanje ali oddajanja  toplote. In če smo ob tem še preveč oblečeni, lahko tudi v mrazu »zakuhamo«. Mehanizem termo regulacije je tako oslabljen in ohromljen, kar ima lahko za posledico podhladitev, če se po naporu ne zaščitimo z obleko ali umaknemo v topel prostor. Podhladitev pa je šok za telo in pripomore k oslabitvi imunskega sistema (slabša odpornost proti boleznim)  mnogim poslabšanjem kroničnih bolezni in poškodbam gibalnega aparata. Zakrčene in  hladne mišice in tetive, se poškodujejo, bolj ranljivi so tudi sklepi in  kosti.

Zaradi podhladitve telesa se upočasnijo miselni procesi (težje ocenimo trenutno situacijo, prehod čez cesto, dolžino poti do doma, resnost situacije) in ne ukrepamo primerno.

Starejši ljudje in kronični bolniki počasneje »proizvajajo« telesno temperaturo zaradi počasnejše presnove, manjše telesne aktivnosti, neuravnovešene prehrane in stranskega učinka nekaterih zdravil, oslabljen krvni obtok, ko imajo že težave s krčenjem in širjenjem krvnih žil, kar lahko pospešuje nastanek omrzlin. Omrzlina pa je poškodba dela telesa zaradi predolgotrajnega delovanja mraza na posamezne dele telesa. Največkrat so to prsti na nogah in rokah, nos, ušesa, brada. To povzroča bolečino, kasneje tudi izgubo občutka in sprememba barve prizadetega dela. Neugoden učinek mraza ni  primerno blažiti z alkoholom ali drugimi snovmi, ki imajo bolj psihični učinek, kot ogrevanje in zabrišejo občutek mraza in znake podhladitve.

Kadar so temperature izredno nizke, svetujemo zadrževaje v zaprtih ogrevanih prostorih, ki  jih večkrat na dan zračimo za kratek čas. Za gibanje zunaj pa topla in ne vlažna oblačila, pokrivalo, šal, rokavice, topla vodoodporna udobna obutev, ki naj omogoča varen korak. Sprehodi naj trajajo krajši čas, kot takrat, ko so temperature  višje, izogibajmo se ledenim površinam, slabo prehojenim potem in stopnicam. Še enkrat bi poudarila pokrivala, saj ščitijo pred podhladitvijo glave, ob enem pa ohranjamo razumno presojo raznim nepredvidenim situacijam, na katere naletimo na sprehodu.

Telo tudi pozimi potrebuje več tekočine. Na mrazu tekočino izgubljamo skozi dihala, ko se ogreva mrzel zrak, ki ga vdihavamo. Dehidracija lahko še poslabša prekrvavitev oddaljenih delov telesa (prsti na nogah in rokah…) in zato se še hitreje razvijejo ozebline. Če smo izsušenim so bolj občutljive tudi sluznice za poškodbe zaradi mraza, srečanje z virusi in drugimi povzročitelji bolezni, za  poškodbe, kar se navadno konča z boleznijo (prehlad, dražeč kašelj, pljučnica, težave pri požiranju,  pekoče oči,…). Izsušena sluznica nastane tudi , ko se zadržujemo v neprimerno ogrevanih prostorih, (preveč ogreti) zato ne pozabimo na uživanje tekočine (čaji, voda, sadni sokovi,…) preko celega dne, tudi ponoči, če imamo prostor ogret. Napitki naj bodo topli, ne prevroči ne premrzli. Pripravimo jih v termos steklenici, da ni potrebno pogrevati vsakič znova. Alkohol nam daje lažen občutek ogretosti, saj se bolj prekrvavi le sluznica v želodcu, oddaljeni deli telesa, kot so roke, noge, glava, pa so manj prekrvavljeni in zato je večja verjetnost  za negativne učinke mraza.

Bodimo pa pozorni do starejših ljudi, kroničnih bolnikov, invalidov,  ki  živijo sami v naši okolici, kako je z njimi, če rabijo pomoč pri dnevnih opravilih, kakšno je njihovo počutje in če so varni pred škodljivimi vplivi mraza, ali rabijo zdravstveno pomoč. Ponudimo jim našo pomoč in možnost, da nas pokličejo, če so v težavah. Občutek varnosti v bivalnem okolju odžene marsikatero težavo, še preden se pojavi.

Naj nam zasnežene poti okrog našega doma ne povzročajo skrbi, ampak naj bo lep zimski dan tudi za nas nov vir dobrega počutja, tudi kadar moramo od doma.

Žiri, 9. 1. 2010   Bernarda Lukančič